Pomembno je, da poskrbimo za primerno domovanje naše činčile, zato je prvi in najpomembnejši nakup kletka. Kletka bo naši činčili predstavljala zavetišče, v njej bo jedla, pila in preživljala večino svojega časa. Zagotoviti moramo, da je kletka varna, enostavna za čiščenje in narejena iz ustreznih materialov. Na žalost je veliko število kletk, ki jih najdemo v trgovinah za male živali in so označene kot kletke primerne za činčilo, premajhnih ali narejenih iz neprimernih materialov. Činčile obvezno potrebujejo prostor za skakanje in plezanje. Premajhne kletke nimajo dovolj polic in prostora, da bi se v njih lahko igrale in rekreirale. Činčile, ki se v svoji kletki ne morejo dovolj razmigati, lahko postanejo depresivne in tesnobne, kar lahko pripelje tudi do drugih zdravstvenih težav in bolezni.
Dimenzije kletke
Na spletu pogosto zasledimo podatek, da morajo biti činčilje kletke predvsem visoke. Ne smemo pa zanemariti dimenzij dolžine in globine, saj činčile za tek potrebujejo veliko prostora tudi po dnu kletke. Seveda je najbolje kupiti kar se da veliko kletko, minimalne dimenzije pa so približno:
- Za eno činčilo: najmanj 80 cm x 50 cm x 100 cm (d x g x v)
- Za par činčil: najmanj 90 cm x 75 cm x 150 cm (d x g x v)
Da činčila ne pobegne iz kletke, razmak med rešetkami ne sme biti večji od 2,5 cm. Pri kletkah z mladički mora biti razmak med rešetkami še manjši in sicer 1 cm.
Če je naša činčila mlajša ali imamo činčilje mladičke, potrebujemo nižjo kletko. Mladički lahko namreč plezajo takoj, ko se skotijo in se lahko pri padcu z visoke police poškodujejo. Zato je koristno, da domujejo v nižji kletki, dokler se ne naučijo skakati in plezati z večjo sigurnostjo. Za mlajše činčile naj bo kletka visoka približno 60 cm.
Osebne izkušnje: Kako pomemben je pravi razmik med rešetkami sva ugotovila že prvo uro, ko sva Zazuja pripeljala domov. Na najino začudenje se je mali Zazu (8 tednov) uspel stlačiti med rešetkami, razmik katerih je bil približno 2 cm. Na srečo sva ga pri poskusu pobega pravočasno zalotila. Zaradi tega sva ga preselila v nižjo kletko z manjšim razmikom med rešetkami.
Iz česa naj bo kletka narejena?
Činčile med igranjem grizljajo vse, njihova kletka in oprema pa niso nobena izjema. Kletke za činčile morajo biti izdelane iz trdne podlage in kovinskih rešetkastih stranic. Činčile ne smemo imeti v steklenih kletkah ali kletkah, v katerih je pretok zraka slab.
Kletke, ki imajo žičnato dno niso primerne in se jim je najbolje izogniti. Če činčile skačejo ali stojijo na žičnatih tleh, se jim lahko razvijejo rane ali deformacije. V primeru, da ima naša kletka žičnato dno, moramo čez položiti lesene deske. Seveda moramo zato izbrati za činčilo primeren les, več v članku “les”.
Kot že vemo, činčilam ne smemo pustiti dostopa do plastike. Zato tudi ne smemo kupiti kletke, v kateri so stene, strop ali tla plastični. Če poleg kletke dobimo plastične police in druge dodatke, jih je pametno odstraniti in zamenjati z lesenimi.
Pri lesenih delih kletke moramo biti previdni saj si lahko naša činčila zgrize luknjo skozi katero lahko pobegne.
Osebne izkušnje: Zazujeva kletka je rabljena. Kupila sva jo od lastnice, katere činčila ni nikoli grizljala plastičnih robov. Hitro sva ugotovila, da si najin Zazu ne more pomagati, ko ima pred smrčkom plastiko in vanjo rad zarine svoje ostre zobke. Zato sva ob plastično dno kletke pribila lesene deske in s tem Zazuju onemogočila dostop do plastičnih robov.
Oprema kletke
Tako kot nam tudi činčilam odgovarja dom opremljen z nekaj kosi “pohištva”. Činčile so v divjini navajene na plezanje in so v splošnem izjemno aktivne živali. Činčilino kletko moramo opremiti na tak način, da bo v njej lahko opravljala podobne aktivnosti kot bi jih sicer opravljala v divjini. Kletka naj bo zato polna polic, postavljenih na različnih višinah, po katerih bo naša činčila skakala in plezala.
Vse police naj bodo stabilne in brez nevarnosti, kot so luknje ali špranje, v katerih bi si naše činčile lahko zataknile svoje tačke in se poškodovale. Priporočljivo je, da imamo police razporejene tako, da se med seboj malo prekrivajo. S tem se lahko činčila, v primeru padca ali izgube ravnotežja, ujame na spodnjo polico.
Kletko opremimo tudi z različnimi lesenimi hiškami oziroma zatočišči. Ti bodo činčili nudili varno zavetje in mesto, kamor se lahko umakne. Če v kletki domuje več kot ena činčila, mora biti skrivališče dovolj veliko za vsaj dve činčili. V vsakem primeru je priporočljivo imeti več skrivališč za več činčil, saj se tako lahko v času prepirov vsaka zateče v svoj kotiček.
Kletko lahko še dodatno opremimo tudi s tekstilnimi in kovinskimi dodatki. Več o tekstilnih dodatkih za kletko si lahko preberete v članku “tekstil”.
Svet činčil 