Ko pripeljemo našo činčilo prvič domov ali jo kdaj kasneje peljemo do veterinarja, moramo poskrbeti za varen in udoben prevoz. Za krajše razdalje je primeren transporter, za daljše pa bo potreben nakup potovalne kletke.
Transporter ali potovalna kletka?
Vsi lastniki činčil moramo imeti pri roki varen transporter. V transporterju lahko činčilo peljemo na krajše poti, kot je prevoz do veterinarja in nazaj domov. Transporter je lahko manjši, saj je namenjen samo krajšemu potovanju. Činčila potrebuje dovolj prostora, da se lahko obrne in pretegne, ne pa toliko, da lahko skače.
Za potovalno kletko se odločimo, ko bo činila med potovanjem v njej preživela več ur vožnje. Potovalna kletka ne rabi biti tako velika kot činčilina običajna kletka, vseeno pa mora činčili omogočiti dovolj prostora za gibanje in pretegovanje. Pomembno je, da je kletka nižja in brez polic. Če bi činčilo prevažali v visoki kletki, bi se med skakanjem v tresočem avtu lahko poškodvala.
Nakup transporterja
Transporter mora biti dovolj velik, da se činčila lahko v njem brez težav obrne, vendar ne prevelik, da bi v njem lahko prosto skala in se na tak način poškodovala. Na spletu ali trgovinah za male živali lahko zasledimo več različnih transporterjev za male živali ali mačke, vendar niso vsi primerni za prevažanje činčil.
Transporter mora zagotavljati dober pretok zraka. Činčila med potjo potrebuje svež, hladen zrak, da se ne pregreje ali zaduši. Transporter mora imeti odprtine na vsaj treh straneh, najboljše pa je, če je pretok zraka omogočen z vseh strani in iz vrha.
Transporterji so pogosto narejeni iz plastike. Paziti moramo na ostre, dostopne plastične robove, v katere bi činčila lahko zarila svoje zobke. Če naši činčili plastika še posebej diši in si na njej rada brusi zobke, je boljše kupiti transporter iz činčilam prijaznega materiala. Transporterji iz tekstila niso primerni, saj ne omogočajo zadostnega pretoka zraka in ne zagotavljajo dovolj dobre stabilnosti za naše navihančke.
Osebne izkušnje: Zazu hodi le na krajše izlete – k veterinarju in nazaj domov. Občasno tudi na “počitnice” v varstvo, medtem ko si midva privoščiva teden dni morja. Zaradi krajših izletov potovalna kletka ni potrebna, dovolj je že manjši plastičen transporter. Za popotnico mu v transporter priloživa kakšno jabolčno palčko za glodanje, da se ne dolgočasi preveč.
Osnovne potovalne potrebščine za činčilo
Pot s činčilo je dobro planirati vnaprej. Preden se odpravimo od doma moramo poskrbeti za nekatere osnovne potrebščine, ki jih bo činčila med potjo potrebovala. Katere so te potrebščine pa je odvisno od dolžine vožnje.
Činčile so plašne živali in hitro podležejo stresu, zato moramo kot lastniki zagotoviti, da se med potovanjem počutijo čim bolj varne. Če lahko izbiramo, je bolje potovati čez dan, saj so činčile takrat umirjene in lahko med potjo celo zaspijo.
Potrebščine za kratke izlete
Transporter moramo pripraviti da je kar se da udoben. Na dno natresemo malo stelje, sena ali pa čez dno položimo prevleko s flisa.
Pri roki je dobro imeti tudi kakšno lahko rjuho ali odejo, s katero lahko transporter pokrijemo. V primeru, da je naš ljubljenček okoli drugih živali (na primer v veterinarski čakalnici) ali prostorih z močno svetlobo, nam bo odeja prišla zelo prav. Pokrit transporter bo naši činčili zagotavljal varen prostor. Uporaba odeje je primerna tudi za ohranjanje toplote v hladnejših mesecih ali ščitenje činčile pred mokrim vremenom. Ko transporter pokrijemo moramo biti pozorni, da činčila še vedno dobiva dovolj svežega zraka.
Osebne izkušnje: Med prenašanjem transporter vedno pokrijeva s tanko rjuho, s tem da eno stranico transporterja pustiva čim bolj odkrito. S tem poskrbiva, da ima Zazu vedno dovolj svežega zraka. Med izleti ne kaže znakov stresa. Radovedno gleda skozi rešetke transporterja in skrbno opazuje svojo okolico. Če potuje čez dan, v transporterju tudi zaspi.
Potrebščine za daljša potovanja
Poleg stelje in rjuhe, omenjenih v potrebščinah za krajša potovanja, se za daljša potovanja pripravimo z nekaj dodatnimi stvarmi.
Činčila bo med daljšo potjo postala lačna in žejna, zato mora imeti na voljo vodo, seno in hrano. Imeti mora tudi manjše stranišče s steljo. Ker je za činčilo takšno potovanje lahko zelo stresno, si hrane in vode najverjetneje ne bo privoščila, ko bo avtomobil v gibanju. Napajalniki med vožnjo pogosto kapljajo, posodica s hrano se hitreje preverne. Zaradi tega je pametno narediti kar nekaj postankov, kjer činčili ponudimo brikete in vodo, naša živalica pa bo lahko v miru prigriznila.
V kletko postavimo tudi hiško, ki bo našemu ljubljenčku predstavljala varen prostor. Če se bo med potjo želel umakniti ali zaspati, bo to lahko storil. Prav tako v kletko postavimo nekaj lesenih igrač, na katerih lahko obrablja svoje zobke in se z glodanjem kratkočasi.
Pri potovanju med toplimi meseci poskrbimo, da činčili v vozilu ni prevroče. Potujemo le v klimatiziranem avtomobilu in s pomočjo klime pomagamo ohranjati nizko temperaturo. Na dno potovalne kletke postavimo marmorno ploščo, na kateri si bo činčila lahko ohladila svoje pregrete tačke.
Svet činčil 