Činčile so edinstvene živali in tako kot za vsako žival je tudi za njih pomembno, da ostanejo čiste. Pomanjkanje higiene lahko povzroči različne bolezni in izjemno nelagodje.
Peščeno kopanje je naravno vedenje vseh činčil, saj tako ohranjajo svoje puhaste kožuhe čiste in zdrave. Poleg ohranjanja gladkih in svilnatih kožuhov, peščena kopel za našo činčilo predstavlja tudi obilo zabave in sprostitve. Činčile vedno uživajo v svoji kopeli in se z velikim navdušenjem valjajo in premetavajo po pesku.
Pesek za činčile
Vedno moramo uporabiti pesek za činčile, ki ga dobimo v trgovinah za živali. Ta pesek je namreč izdelan posebej za činčile, izključno za namen kopanja. Ko se naša činčila premetava v takem pesku, ta prodre v gosto dlako vse do kože in absorbira olje, vlago ter ostalo umazanijo iz gostega kožuha. Druge vrste peska so sicer lahko videti podobno, vendar ne bodo delovale enako. Pesek za činčile je narejen tako, da posnema pesek, do katerega naj bi imele dostop v svojem naravnem habitatu.
V divjini se činčile, da očistijo svoj kožuh, valjajo v vulkanskem pepelu in pesku v Andih. Kakovostna peščena kopel za činčile je narejena iz zemeljskih naravnih vulkanskih mineralov, ki jih običajno poznamo kot vulkanski plovec. V trgovinah moramo poiskati pesek za činčile brez dodatkov, ki se lahko prilepijo na kožuh činčil ali jih popraskajo po njihovi koži. Ne smemo uporabljati odišavljenega peska, saj lahko povzroči težave z dihali.
Na trgu je več vrst peska za čiščenje kožuha činčil. Nekateri imajo bolj grobo konsistenco, podobno pesku, nekateri pa imajo bolj fine, svilnate delce.
- Vulkanski pepel: Divje činčile se v svojem habitatu najpogosteje kopajo v vulkanskem pepelu in glini. Mešanica je sestavljena iz delcev nazobčanih kamnin, mineralov in vulkanskega stekla.
- Vulkanski plovec: Plovec je pogosta sestavina vulkanskega pepela, mogoče pa ga je kupiti tudi v čisti obliki. Plovec nima kristalnih sestavin, ki bi lahko pri nekaterih ljudeh in živalih povzročile dihalne težave.
- Pesek: Zrna peska so večja od delcev prahu. Pesek zaradi svojih zrn ni tako učinkovit pri absorpciji naravnih olj, ki jih činčila ustvarja, zrna pa se lahko ujamejo pri koži ob dlakah, kar lahko povzroči draženje kože in/ali okužbe.
Osebne izkušnje: Za Zazujevo kopanje sva poskušala z različnimi vrstami peska oziroma prahu. Pri kopanju v prahu je Zazu močno kihal in se, za razliko od peska kjer kopanja nima dovolj, po nekaj obratih ni več želel kopati. Prah v zraku je povzročal težave tudi nama, tako da smo med valjanjem v prahu vsi trije kihali. Med uporabo peska teh težav ni, po navdušenju, ki ga Zazu pokaže, ko zagleda kopalnico, pa je več kot očitno, da je pesek ljubši tudi njemu.
Menjava peska
Činčila lahko pesek uporabi večkrat, vendar moramo pred kopanjem iz peska vedno odstraniti vso umazanijo. Celoten pesek je priporočljivo menjati na 2 do 3 tedne. Ko v pesku vidimo grudice ali izgleda umazano, je to znak, da je čas za menjavo.
Kaj pa voda?
Činčile ne smemo nikoli zmočiti. Za razliko od drugih živali pri činčilah iz enega dlačnega mešička zraste od 50 do 70 dlak. V primeru, da bi se gosti kožuh činčile zmočil, bi činčila potrebovala veliko časa, da bi se popolnoma posušila. Mokra dlaka lahko privede do več vrst kožnih okužb in vnetij, naša činčila pa bi hitro izgubljala tudi telesno temperaturo.
V primeru, da je na činčilin kožuh kapnilo kaj lepljivega, lahko z rahlo vlažno krpo obrišemo lepljivo snov. Pri tem moramo biti izjemno pazljivi, da ostanemo samo na umazanem delu in da čistimo le zgornji del kožuha (torej ne prodremo do kože).
Kopalnica
Pri izbiri posode, ki bo našemu ljubljenčku služila kot »kopalna kad«, moramo upoštevati in razmišljati o velikosti in materialu. V trgovinah za male živali lahko izbiramo med kopalnicami za činčile, za primerno posodo pa lahko pogledamo tudi doma. Prepričani moramo biti, da je primerna za našega ljubljenčka.
- Velikost: Izbrana posoda mora biti večja od naše činčile, saj naš ljubljenček potrebuje prostor, da se v svoji kadi lahko kotali. Posoda mora imeti tudi višje robove, saj moramo v njo nasuti vsaj 1 cm peska.
- Material: Uporabimo lahko steklene, plastične, kovinske ali lesene posode. Pri izbiri moramo paziti, da posoda nima delčkov, ki bi jih činčila lahko odgriznila ali se na njih poškodovala v času svojega kopanja. Posoda mora biti tudi dovolj težka, da je naša činčila med svojim valjanjem ne prekucne.
V posodo moramo pesek natresti vsaj do višine enega centimetra, da se naša činčila lažje in bolj učinkovito očisti. Med kopanjem bo činčila pesek metala na vse možne strani. Če imamo nekoliko bolj zaprto posodo, se nered okoli nje zmanjša. Vedeti moramo, da se bo naša činčila po kopanju vedno vsaj nekajkrat tudi stresla, se malo popraskala in kot nalašč pustila pesek tam, kjer ne želimo. Pesku po sobi se je zato nemogoče izogniti.
Osebne izkušnje: Zazu se ne kopa v kletki, temveč mu kopalnico postaviva na tla v času njegovega razgrajanja po sobi. Kot nalašč takoj po kopanju skoči v kakšen, takrat čist kot, se strese in poskrbi, da soba po koncu igre ni več urejena. Kopalnico sva mu nekajkrat postavila tudi v kletko. Zazu je s premetavnjem po pesku pretiraval in se odločil, da mu je opravljanje potrebe ljubše v pesku kot v stranišču.
Kdaj se kopamo?
Peščeno kopel ponudimo naši činčili zvečer, ko je najbolj aktivna, za približno 10 do 15 minut. V splošnem činčili pustimo, da se očisti v peščeni kopeli približno dva do trikrat na teden, saj lahko prekomerni dostop prispeva k izsušitvi činčiline kože. Kopel lahko ponudimo pogosteje, če je kožuh činčile videti vlažno ali mastno. Kopalnice v kletki raje ne puščamo za nedoločen čas, saj jo lahko činčile pričnejo uporabljati kot stranišče. V kolikor je kopalnica v kletki, mora imeti tudi pokrov, da se činčili omeji dostop do kopeli.
V zelo vročem, vlažnem vremenu ali podnebju činčile potrebujejo dostop do svojih kopeli tudi do štirikrat na teden. V hladnem vremenu ali drugače suhem okolju, pa se bodo morda morale kopati le dvakrat na teden.
Če ima činčila suho, luskasto kožo ali se naš ljubljenček pogosteje praska, moramo zmanjšati čas in pogostost kopanja.
Težave
Kot omenjeno, imajo činčile med 50 do 70 dlak na dlačni mešiček (ljudje imamo en las na lasni mešiček), kar jim omogoča, da na visoki nadmorski višini zadržujejo telesno toploto. To za činčilin specializiran kožuh pomeni, da je nagnjen k strjevanju, vozlanju in draženju kože, če činčila ne prejme zadostnega števila peščenih kopeli.
Če se ne kopajo dovolj pogosto, lahko razvijejo resno glivično okužbo. V činčilinem kožuhu se nabere veliko olja in ostale umazanije, kar povzroči nastanek bakterij in glivic. Nelagodje povzroči izgubo dlake in razdraženo kožo.
Poleg čiščenja kožuha, činčile v času kopeli odvržejo odvečno dlako in s tem zmanjšajo količino vlage in olja, ki je prisotna v njihovem kožuhu. V kolikor nimajo dostopa do peščene kopeli, začnejo odvečno dlako gristi in jesti, kar privede do oblikovanja kepe dlak. Činčile ne morejo bruhati, zato se kepe ne morejo znebiti, kar privede do bolečin.
Svet činčil 